Občina BLOKE

Bloščica

Bloščica je največja površinska voda na Bloški planoti. Glavna struga se polni iz več manjših potočkov, ki izvirajo na nepropustni dolomitni podlagi med Zakrajem in Runarskim. Tudi osrednja struga Bloščice večji del toka teče po neprepustni dolomitni podlagi in izrazito meandrira, sprva v dinarski smeri – proti severozahodu – v zadnjem delu pa se obrne proti jugu. Številni meandri so posledica majhnega padca, saj potok teče po skoraj ravni planoti. Pri Velikih Blokah Bloščica preide na območje jurskih apnencev in dolomitov, zato začne ponikati. Pri nizkem vodostaju ponikne v požiralnikih pod Velikimi Blokami, pri visokem vodostaju pa po površini teče naprej po sicer suhi strugi mimo Nove vasi in naprej do Fare, kjer dokončno ponikne. Voda z Bloške planote teče v Križno jamo ter v izvire Žerovniščice in Štebrščice na vzhodnem robu Cerkniškega polja.

Nizko barje

Vlažni travniki ob Bloščici ponekod prehajajo v nizka barja. To je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Nizko barje nastane s trajno ali občasno poplavljenostjo kopnih predelov. Na teh področjih imajo rastline še vedno stik s podtalnico, iz katere črpajo hranila. Kljub temu na nizkih barjih najdemo nekaj zanimivih mesojedih rastlin, ki z različnimi mehanizmi lovijo žuželke, iz katerih nato posrkajo dodatna hranila.

Na Bloški planoti najdemo enega največjih kompleksov nizkih barij in vlažnih travnikov v Sloveniji. Porečje Bloščice je vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Mesojede rastline

Na močvirnih travnikih ob Bloščici uspeva veliko vrst šašev, ki so nekoliko podobni travam. Pogosto bomo na teh področjih našli tudi dolgolistno rosiko (Drosera anglica). Rosika je dobila ime po kapljicah lepljive snovi s prebavnimi sokovi, ki se izločajo na dlačicah listov in zgledajo kot kapljice rose. Na ta način rosika »lovi« žuželke, s katerih nato posrka hranila, ki jih iz revnih tal ne more dobiti. Lepljive pasti izrablja tudi alpska mastnica (Pinguicula alpina), ki ima lepljivo površino listov, na katerih se izločajo prebavni sokovi.

V potokih pod vodno gladino uspeva še ena zanimiva mesojedka – mala mešinka (Utricularia minor). Nad vodno gladino se vzpne le steblo s cvetom, preostali del rastline pa je pod vodo. Na potopljenem steblu so majhni mešički, v katere rastlina lovi vodne živali in nato iz njih črpa hranila.

Orhideje

Na Bloški planoti lahko od pozne pomladi do konca poletja opazujemo različne vrste iz družine kukavičevk oziroma orhidej. Gre za rastline z barvitimi cvetovi nenavadnih oblik. Lahko si jih ogledamo od blizu in jih fotografiramo, nabiranje pa je prepovedano, saj so vse kukavičevke zavarovane. Na Bloški planoti smo do zdaj našli 29 različnih vrst orhidej, kar je približno tretjina v Sloveniji zabeleženih vrst.

Številne vrste kukavičevk najdemo na suhih travnikih in v gozdovih. Med njimi je morda najbolj posebno muholiko mačje uho (Ophrys insectifera), ki z obliko in obarvanostjo cveta oponaša muho. Cvet je tako podoben muhi, da se samci poskušajo pariti z njim, pri tem pa se nanje prilepijo pelodna zrna, ki jih nato prenesejo na drugo rastlino in jo oprašijo.

Med strokovnjaki je Bloška planota še posebej znana po dveh kukavičevkah. Transilvanska prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) je dokaj pogosta na vlažnih travnikih ob Bloščici in pritokih. Poletna škrbica (Spiranthes aestivalis) je zelo redka in danes uspeva le še na nekaj lokacijah na Bloški planoti, drugod v Sloveniji pa je izumrla.