Krpanova pot

Dolžina poti je 19 km, s povirjem Iške pa 23 km. Navadno se jo prehodi v štirih do sedmih urah in ni zahtevna.

GPX - 19km

GPX - 23km

Zemljevid z opisom

Na poti si boste lahko ogledali znamenitosti naravne in kulturne dediščine Bloške planote:

Bloško Jezero

Bloško Jezero

Bloško jezero je umetnega izvora in leži ob naselju Volčje. Leta 2003 so jezero temeljito obnovili in uredili kopališče, ki je postalo osrednja turistična točka občine.

Nizko Barje ob Bloščici

Nizko Barje ob Bloščici

Na ravnici ob Bloščici se razprostirajo obsežni vlažni travniki, ki prehajajo v nizka barja. Tam uspevajo rastline, prilagojene revnim tlom, vključno z mesojedimi rastlinami, kot je rosika.

Sv. Duh

Sv. Duh

Vas Sv. Duh krasi cerkev, posvečena sv. Duhu, ki je bila prenovljena v 19. stoletju. Zvonik cerkve je bil poškodovan v bombnem napadu leta 1942.

Iška

Iška

Iška, s 30 km dolgim tokom, teče po tektonski prelomnici in ustvarja globoke soteske ter nenavadne skalne podobe. Izvira blizu vasi Lužarji in se združi z reko Zalo.

Mlini in Žage v Iški

Mlini in Žage v Iški

Na Iški je bilo nekoč osem mlinov in žag. Ruševine Rutarskega mlina so še vedno vidne ob Krpanovi poti, mlin pa je imel stanovanje za mlinarja in njegovo družino.

Ravnik

Ravnik

Vas Ravnik so Italijani med drugo svetovno vojno požgali, vključno s cerkvijo, ki je bila obnovljena šele leta 1984. Baročni kip nadangela Mihaela ostaja posebnost cerkve.

Gradiško

Gradiško

Gradiško ponuja najlepši razgled na Krpanovi poti. Borovščakova domačija, ki je dom umetnika Boža Strmana, velja za zgodovinsko pomembno, prav tam naj bi se skotila Krpanova kobila.

Črni Bor

Črni Bor

Črni bor ni avtohton na Bloški planoti, ampak so ga nasadili med obema vojnama. Je pomemben del pogozdovanja, ki so ga uvedli grofje Auerspergi.

Navadna Bodika

Navadna Bodika

Navadna bodika je zimzeleni grm, ki je v Sloveniji redka in zavarovana vrsta. Raste v bukovih gozdovih na karbonatnih tleh in jo prepoznamo po rdečih plodovih.

Zavrh – Pomnik Bloškemu Volu

Zavrh – Pomnik Bloškemu Volu

Bločani so bili znani kot prekupčevalci z govedom. Spomin na te čase ohranja skulptura vola, ki jo je ustvaril Božo Strman. Krpanova pot se tukaj srečuje z evropsko pešpotjo E7.

Sv. Urh

Sv. Urh

Na mestu današnje cerkve Sv. Urha je nekoč stal grad Nadlišek. Cerkev je posvečena svetniku Urhu, in v bližini naj bi po izročilu prebival Martin Krpan.

Pajštba

Pajštba

Pajštba je sušilnica sadja, zgrajena leta 1871. Požarno varnost so zagotovili z njeno oddaljenostjo od vasi. Leta 2009 je bila obnovljena za turistične namene.

Bočkova Žaga in Mlin

Bočkova Žaga in Mlin

Bočkova žaga in mlin sta del zgodovinske tehnične dediščine. Mlin, star več kot sto let, še vedno vsebuje »beli kamen«, ki se uporablja za mletje.

Sv. Trojica

Sv. Trojica

Cerkev Sv. Trojice, zgrajena v 17. stoletju, je arhitekturni biser tega območja. Pot vodi blizu cerkve, zato je vredno narediti postanek in občudovati njeno domačnost.

Bloščica

Bloščica

Bloščica je največja površinska voda na Blokah. Posebnost so številni meandri, ki se oblikujejo zaradi njenega majhnega padca. Pri nizkem vodostaju potok ponikne v požiralnikih.

Velike Bloke

Velike Bloke

Velike Bloke krasi cerkev Marijinega vnebovzetja in Napoleonov most. Most s petimi oboki je bil zgrajen leta 1858 in še danes ne potrebuje obnove zaradi svoje izjemne trdnosti.

Spomenik Talcem

Spomenik Talcem

V drugi svetovni vojni so Bloke veliko pretrpele. Posebno krutost so doživele v italijanski roški ofenzivi. Takrat je italijanska vojska postrelila veliko domačinov. Na pričujočem mestu ob naši poti je pod streli okupatorja padlo 12 talcev, med njimi tudi poslanec v bivšem jugoslovanskem parlamentu Stanko Lenarčič ter slovenski pesnik in pisatelj Ivan Čampa.

Bloški Hrib

Bloški Hrib

Bloke so se prvotno imenovale Obloke, bržkone zaradi oblih gričkov, ki obkrožajo planoto. V preteklosti so bili na gričih suhi travniki, ki so jih kosili, po ravninskem delu pa so bila raztresena polja. Danes so grički porasli z gozdom, kar je močno spremenilo videz bloške pokrajine. Zahodna stran Bloškega hriba je bila še pred 60 leti popolnoma gola, danes pa je zaraščena z rdečim borom.

Bradatka

Bradatka

Pot nas vodi po pobočju hriba Bradatka. Jugozahodno področje, ki je danes zaraščeno z gozdom, so nekoč prekrivali travniki. V desetletju pred drugo svetovno vojno je na Blokah delovala šola jadralnega letenja, kjer je Bradatka služila kot vzletišče. Jadralci so vzletali tudi s Piškovca na južni strani planote, izbira vzletišča pa je bila odvisna od smeri vetra.

Sv. Volbenk na Volčjem

Sv. Volbenk na Volčjem

Cerkev Sv. Volbenka sodi med starejše na Bloški planoti. Kljub večkratnim prezidavam, ki so ji dale sedanjo podobo, ima cerkev bogato zgodovino. Zadnja dozidava je bila v 19. stoletju, obnovljena pa je bila nedavno, skupaj z novim lesenim oltarjem, ki ga je izdelal kipar Stane Jarm. Oltar prikazuje Marijo z Jezusom, bloškega furmana in terico lanu. Posebnost cerkve je kapelica nasproti cerkve, zgrajena nad vodnim izvirom imenovanim »Antonov studenec«.

Za slepe in slabovidne
Barva kontrasta

Brezbarvno

Inverzno

Velikost besedila

Povečaj pisavo

Osnovna pisava

Označitev vsebine

Podčrtaj povezave

Podčrtaj naslove

Prikaži napise slik

Povečava

Bel kurzor

Črn kurzor

Povečaj

Ponastavi nastavitve

Izjava o dostopnosti

Pomembna informacija :

{{novice.data.izpostavljenoObvestilo.naziv}}

Krpanova pot

Vsako leto, konec aprila je na Blokah v vasi Volčje sedaj že tradicionalni Krpanov pohod, ki nas popelje čez bisere neokrnjene narave in našo bogato kulturno dediščino. Pohod je primeren za vse generacije, saj je pot dobro označena in vsak si po svojih zmožnostih izbere dolžino poti in težavnost. Dolžina poti je 19 km, dolžina poti s povirjem Iške pa 23 km. Navadno se jo prehodi v štirih do sedmih urah in ni zahtevna. Udeleženec ob prijavi dobi prospekt z zemljevidom in označenimi znamenitostmi ob poti ter posebno darilo organizatorjev. Ob poti sta ponavadi dve okrepčevalnici z domačimi prigrizki in napitki. Na koncu pa si svoje želodčke pogrejete s toplim obrokom tradicionalne bloške kulinarike in se odpočijete ob pogledu na čudovito Bloško jezero. Vsako leto se lahko srečate z Martinom Krpanom in njegovo kobilico, ki vas bosta popeljala v davne čase.

Mihaelov sejem

Stari rek:

Če nej Bločana, nej sejma!

Vsako leto v septembru se v okviru občinskega praznika odvija najpomembnejša prireditev v Novi vasi na Blokah: MIHAELOV SEJEM. Po nekajdesetletnem premoru so leta 2007 Bločani spet obudili nekdaj tako pomemben praznik, kjer so prodajali predvsem živino. Danes pa na sejmu najdete izdelke in pridelke domačih izdelovalcev in pridelovalcev, ki vam ponujajo le najboljšo kvaliteto. Seveda pa se Bločani radi poveselijo, zato noben praznik ne mine brez dobre veselice in dodatnih prireditev, ki se odvijajo v sklopu občinskega praznika. Začetki Mihaelovega sejma po starih zapisih segajo v davno leto 1366, ko je bila ustanovljena fara Bloke. Bločani so bili znani kot zelo dobri prekupčevalci z živino. Kupili so nič kaj rejene vole in jih doma "spitali" s kvalitetno bloško krmo, da so pridobivali na teži, da jim je bilo zavidati. Vsako leto na dan Mihaelovega sejma so jih prodali kot za med, zraven pa še prašiče, del pridelka in domače izdelke suhe robe. Ljudje so na Bloke prihajali od blizu in daleč, od Bele krajine pa vse do Istre. Na sejmu je bilo moč dobiti vse. Ženske in otroci so se zadrževali ob »štantih«, saj so si le enkrat na leto privoščili novo obleko, možje pa so »glihali« za živino. In tako se je zgodovina sejma pisala vse do druge svetovne vojne, ko je v veljavo stopil nov način trgovanja. Ljudje so ustanovili zadruge in vse prodajali preko njih, Mihaelov sejem pa je zamrl, do leta 2007. ko smo ga ponovno obudili.

Bloški teki

Športno društvo organizira vsako prvo nedeljo v februarju tradicionalne Bloške teke. Da nam narava le dovolj snega podari in nekaj sončnih žarkov mimo oblakov spusti, potem so teki zagotovljeni. Kadar pa nam vreme ni naklonjeno, prestavimo prireditev na drugo leto. Bloški teki imajo bogato tradicijo, saj jih organiziramo že od leta 1975. Udeleži se jih lahko vsak korenjak, ki zna na smučkah »stat«. Proge so primerne tako za mlade in stare, za izkušene ali začetnike, saj imamo več različnih kategorij in dolžin prog.

Več informacij najdete na: